Bronasti kipec je delo akademskega slikarja in kiparja Mitje Bovcona.
Veliki bik (16x38 cm)
V vsem indoevropskem svetu je bik sončni simbol, pojem življenjske sile, telesne moči in plodnosti, ki jo sončni žarki sijejo na zemljo, ji dajejo rast in rodovitnost. Stari Asirci so s krilatim bikom izražali mogočni polet svoje države.
Na Kreti je slaven minotaver, pol bik pol človek, sredi labirinta je grozil grškim junakom, dokler ga končno ni premagal Tezej.
Celo poglavar Olimpa, mogočni Zeus, si je nadel podobo bika, ko je osvajal lepo Europo, hčer vladarja Fenicije.
Zeus se je bal jeze svoje žene Here, zato se je spremenil v postavnega bika, ko se je pojavil na kraljevem vrtu, kjer je prelepa Evropa s svojimi vrstnicami nabirala cvetice. Evropa se je neprevidno približala plemeniti, na videz krotki živali, a v naslednjem trenutku je že sedela na bikovem hrbtu in nemočno klicala na pomoč. Bik je drvel proti morju, se s plenom na hrbtu zagnal v valove in plaval vso noč. Naslednjega dne je odložil Evropo na neznani obali. Namesto bika je deklica tam zagledala moškega podobnega bogovom. Ponudil ji je varstvo, če bi hotela postati njegova žena. Prestrašeno dekle je privolilo.
Ko se je zbudila iz dolgega spanja, je bila sama in zapuščena na neznani obali. Pred njo se je tedaj pojavila Afrodita, boginja lepote. “Ne jezi se na bika, Evropa”, je spregovorila boginja, “ugrabil te je v bika spremenjeni Zeus. Postala si njegova zemeljska žena. Tvoje ime bo postalo nesmrtno, postala boš del sveta, ki te je sprejel in se odslej imenuje – Evropa.”
Na vsem širnem ozemlju Evrope, ki je ob tako nenavadnem dogodku dobila ime, je bik postal simbol poljedelstva, saj je bil poljedelcu poleg vola in konja nepogrešljivi sodelavec pri oranju polja in pri prevažanju tovora.
Na naših slovenskih tleh pa sta bik in konj v dneh svobodne Karantanije igrala pomembno vlogo ob legendarnem obredu ustoličevanja karantanskega kneza na Gosposvetskem polju. Vojvoda je moral kmetu, ki je sedel na knežjem kamnu, podariti bika in kobilo, preden mu je ta kmet dodelil vojvodsko čast. Ti obredni živali odtlej nista smeli okusiti jarma.
Naše ljudsko izročilo ostro ločuje bika od vola. Vol je vprežna živina – zato izraža le telesno moč in nič drugega – “močan kot vol”, “tovor čuti vol, ne gospodar”. Bik, kot izbrana plemenska žival, pa ima v predstavi našega človeka poleg moči tudi številne višje odlike, ki jih izražajo ljudske rečenice:
Kaj bi se z bikom bodel! - kaj bi se spopadal z nepremagljivim nasprotnikom.
Zagrabiti bika za roge - soočiti se s problemom in ne bežati pred njim. Bik si je zagotovil svoje mesto tudi med nebesnimi znamenji. Vsako pomlad stopi sonce v znamenje bika sredi aprila, v času, ko zemlja ozeleni in se prebudi v mlado rast.
Besedilo napisala Dušica Kunaver.
Kipec je izdelal akademski slikar in kipar Mitja Bovcon.
